V času, ko se delitve in napetosti stopnjujejo, je pomembneje kot kdaj koli prej, kako se nanje odzovemo. Odkrijmo, kako nam lahko avstralske cvetne esence pomagajo, da jezo in obsojanje preobrazimo v sočutje in razumevanje ter ponovno vzpostavimo čustveno ravnovesje.
V aprilskem novičniku sem pisal o finančnih stiskah, s katerimi se trenutno sooča veliko ljudi. Druga tema, ki močno zaznamuje ljudi po vsem svetu, pa so rasno sovraštvo in predsodki ter strah in negotovost, ki ju ti ustvarjajo.
Že dolgo pred zadnjo zaostritvijo izraelsko-palestinskega konflikta oktobra 2023 je palestinski zdravnik dr. Izzeldin Abuelaish napisal knjigo z naslovom »Ne bom sovražil« (I Shall Not Hate). Nastala je kot njegov odziv na smrt treh njegovih hčera in nečakinje, ki so umrle, ko je granata izraelskega tanka zadela in uničila njegovo stanovanje v Gazi.
Človeka bi takšna izguba zlahka navdala s sovraštvom in željo po maščevanju. Toda dr. Abuelaish je kljub neizmerni žalosti spoznal, da bi sovraštvo konflikt le podaljšalo in še mnogim drugim prineslo podobno trpljenje. Odločil se je, da ne bo sovražil, temveč odpustil. Odtlej svoje življenje posveča miru in spravi, pri čemer posebej poudarja pomen zdravja in izobraževanja kot poti k reševanju nasilnih konfliktov.
Ko na delavnici 2. stopnje govorim o esenci Mountain Devil, predstavim tudi resnične življenjske zgodbe ljudi, kot so dr. Abuelaish, judovski zaporniki, ki so prestali grozote nemških koncentracijskih taborišč, in Sir Edward »Weary« Dunlop, vojni ujetnik japonske vojske na zloglasni burmanski železnici med drugo svetovno vojno. Vsi so se odločili za odpuščanje ter kljub prestanemu trpljenju ohranili globoko sočutje do drugih.
Weary Dunlop je bil kirurg, pravzaprav eden najbolj znanih avstralskih kirurgov. Po končanem študiju in še pred začetkom vojne se je kot stotnik pridružil zdravstveni enoti avstralske vojske. Kot vojaški zdravnik je služil v Palestini, na Kreti, v Grčiji in na Bližnjem vzhodu, nato pa je bil leta 1942 napoten na Javo v Indoneziji.
Marca istega leta je japonska vojska zavzela bolnišnico, v kateri je delal. Weary bi lahko pobegnil, vendar svojih pacientov ni želel zapustiti, zato je ostal z njimi in postal vojni ujetnik. Z Jave so ga prepeljali v Singapur, od tam pa je skupaj s tisoči drugih vojnih ujetnikov v prenatrpanih vagonih za prevoz riža nadaljeval pot proti Tajski.
Japonska vojska je nameravala vojne ujetnike uporabiti za gradnjo železnice, ki je pozneje postala znana kot Železnica smrti – približno 400 kilometrov dolge proge, ki naj bi povezala Burmo, današnji Mjanmar, s Siamom, današnjo Tajsko. Gradnja te železnice je zahtevala življenja približno sto tisoč vojnih ujetnikov in prisilnih delavcev iz lokalnega prebivalstva.
Razmere, ki jih je prestajala Dunlopova enota, tisoč vojnih ujetnikov pod njegovim poveljstvom, so bile nečloveške. Delali so od zgodnjega jutra do poznih nočnih ur, japonski stražarji pa so jih redno in surovo pretepali.
Weary je vedno znova izkazoval izjemen pogum. Ko je poskušal zaščititi ranjene ter izboljšati nevzdržne življenjske in delovne razmere ujetnikov, je tvegal tudi lastno življenje. Ker se je večkrat odločno uprl japonskim stražarjem, so ga pogosto hudo pretepli.
Čisto ob koncu vojne je Dunlop videl, kako so njegovi sojetniki napadli enega izmed japonskih stražarjev. Moški je umrl v Wearyjevem naročju, medtem ko ga je ta poskušal potolažiti. Avstralski vojaki so ga vprašali: »Kako si lahko po vsem, kar nam je storil, do njega še vedno tako sočuten?«
Dunlop jim je odgovoril: »Človek je. Kako mi zanj ne bi bilo mar?«
Čeprav so ti ljudje doživeli nepredstavljivo trpljenje in krutost svojih ječarjev, niso nikoli izgubili sočutja do drugih, niti do svojih stražarjev. Neki nizozemski zapornik je, še preden so ga odpeljali v taborišče, na lastne oči videl, kako so pripadniki SS ustrelili njegove tri majhne hčere. Več mesecev sta ga razjedala sovraštvo in neomajna želja po maščevanju Nemcem. Nato je doživel globoko spoznanje, da njegova jeza škoduje predvsem njemu samemu. Takrat je začel sovraštvo postopoma opuščati in stopati po poti odpuščanja. Ko mu je uspelo odpustiti, je dosegel stanje globokega notranjega miru in postal velika opora drugim zapornikom. Pogosto jim je razdajal še tisto malo hrane, ki jo je imel. Sojetniki, pozneje pa celo nemški stražarji, so se k njemu obračali po nasvet in pomoč. Ko je bil ob koncu vojne osvobojen, kljub temu da je le redko jedel, ni izgubil telesne teže.
Esenca Mountain Devil pomaga preobražati sovraštvo, bes in ljubosumje v ljubezen in sočutje. V današnjem času jo potrebujemo bolj kot kdaj koli prej. Prav tako potrebujemo ljudi, kot so tisti, katerih zgodbe sem predstavil – ljudi, ki nas s svojim zgledom učijo, kako lahko tudi v najtežjih okoliščinah ravnamo bolj sočutno in izražamo več ljubezni.
Z astrološkega vidika je Mars pred kratkim vstopil v znamenje ovna. To lahko pomaga pojasniti povečano stopnjo agresivnosti, ki jo doživljajo posamezniki, pa tudi zaostrovanje konfliktov med državami.
Enako pomembna je esenca Slender Rice Flower, ki je povezana s situacijami, v katerih se posamezniki zaradi pripadnosti določeni skupini počutijo večvredne od drugih ali do njih čutijo odpor oziroma sovraštvo. Danes se to pogosto kaže v različnih oblikah konfliktov: v verskih napetostih, denimo med Judi in muslimani, v delitvah med narodi, kot so Američani in Iranci, v rasnih nasprotjih, na primer med temnopoltimi in belci, ter celo v razlikah in razhajanjih med spoloma, kot so delitve med ženskami in moškimi.
Žal vse pogosteje poročajo o dogodkih, pri katerih se ljudje zavestno odločijo za dejanja, čeprav vedo, da bodo z njimi drugim povzročili bolečino in trpljenje. Nazoren primer tega je množično streljanje na plaži Bondi v Avstraliji. Pri takšnem vedenju lahko pomaga esenca Rough Bluebell, ki je namenjena zelo manipulativnim, pa tudi zlonamernim ljudem. Spodbuja razvoj sočutja in empatije. Psihoterapevt, ki je deloval v zaporniškem sistemu avstralske zvezne države Novi Južni Wales, je to esenco uporabljal pri nekaterih najbolj razvpitih zapornikih. Med njimi so bili tudi psihopati in posamezniki, ki so zagrešili izjemno kruta kazniva dejanja. Čeprav psihiatrija priznava, da ima pri obravnavi takšnih ljudi zelo omejene možnosti, je psihoterapevt dosegel osupljive rezultate. Številni zaporniki so začeli čutiti iskreno obžalovanje ter so stopili v stik z družinami svojih žrtev, da bi se jim opravičili.
Lani smo predstavili esenco Mood (Razpoloženje), ki pomaga v življenje vnesti več stabilnosti, upanja, optimizma, povezanosti in veselja. Namenjena je številnim ljudem po vsem svetu, ki se danes spoprijemajo z nezadovoljstvom, osamljenostjo in tesnobo ali pa se počutijo potrto, brezvoljno in brez pravega zagona.
Kot sem že omenil, nam lahko avstralske cvetne esence pomagajo pri številnih tovrstnih izzivih. Najpomembneje pa je, da se najprej posvetimo sebi in svojim notranjim stiskam. Sprememba se namreč začne pri vsakem izmed nas – ko jo uresničimo v sebi, lahko s svojim zgledom spodbudimo tudi druge, da začutijo njene pozitivne učinke.
Z veliko ljubezni, svetlobe in spoštovanja,
Ian White